Gre za vsestranski pripomoček, ki ga uporabljajo atleti iz najrazličnejših športnih disciplin, od nogometa, košarke, borilnih veščin in drugih.

Četudi ga najbolje poznamo kot pripomoček za trening mrtvih dvigov, ga lahko uporabljamo še za nekatere druge vaje kot na primer veslanje s palico ali farmers walk. A ta blog objava je namenjena mrtvim dvigom in primerjavo med uporabo hex bara in klasične olimpijske palice, zato se bomo osredotočili na to tematiko.

ZAKAJ IZBRATI HEX BAR ZA VADBO MRTVIH DVIGOV?

V primerjavi s tradicionalnimi mrtvimi dvigi z olimpijsko palico, lahko hex bar bolj obtežite in pridobivate na moči, eksplozivnosti in pospeševanju, ne da bi trpela tehnika.

Vseeno pa je trening s to palico še vedno podcenjen. Zakaj?

Razlogov je več. V večini telovadnic tega pripomočka niti nimajo, zato ga atleti ne morejo (s)poznati. Atleti, ki se ukvarjajo s powerliftingom, na hex bar gledajo nekoliko zviška (oni celo z dobrim razlogom). Poleg tega je uporaba te palice razumljena kot olajšava vaje hex bar.

Ne glede na te razloge smo mnenja, da je odlična rešitev za večino vadečih v telovadnici. S pomočjo te palice se boste lažje naučili tehnike, uporaba je varna, nevtralni oprijem je za uporabnika udobnejši. To pa še ni vse. Deadlifti s hex bar palico zmanjšajo stres na spodnji del uporabnikovega hrbta (ledveni del).

ZAKAJ JE TA PALICA LAŽJA ZA UPORABO?

Centralni del trap bar palice je v isti liniji kot vaš center težnosti, zato vas palica ne bo vrgla iz ravnotežja kot se to rado zgodi pri deadliftih s klasično palico.

Zahvaljujoč njeni obliki vas nič ne bo oviralo, ko boste izvajali mrtvi dvig. Palica ne bo gulila vaših kolen ali povzročala vnetij golenice zaradi udarcev.

Hex bar ima dve možnosti za oprijem, ena višja in druga nižja. Za spremembo prijema morate palico le obrniti na drugo stran in že lahko spremenite prijem.

Tako kot pri tradicionalni olimpijski palici uteži naložite pri strani. A najpomembnejša razlika je v postavitvi ročajev: ti so pravokotni na palico. Ta prijem je bolj naraven in omogoča močnejši oprijem ter preprečuje rotacije ramen in bokov.

ALI JO IMENUJEMO TRAP BAR DEADLIFT ali TRAP BAR SQUAT?

Trap bar deadlift je drugačen od deadlifta s klasično palico, to smo do sedaj že razjasnili. Vaja je v tem primeru kombinacija med deadlifti in počepi (tako kot je Powerbuilding kombinacija med bodybuildingom in powerliftingom).

Tako kot pri klasičnih mrtvih dvigih je začetna pozicija na tleh, a ko se atlet vzravna, je pozicija bolj podobna sprednjemu počepu s palico.

Prav zato so se pojavile razprave, če gre bolj za mrtvi dvig ali počep. Da bi se izognili debatam, nekateri vajo imenujejo Squat-Lift ali hibridni počep (Hybrid Squat).Po našem mnenju je vaja bolj podobna mrtvim dvigom kot počepu, z nekaj ključnimi razlikami.

KATERE SO KLJUČNE RAZLIKE?

Večina atletov bo z uporabo hex bara dvignila med 10 in 15 % večjo težo, kar lahko v glavnem pripišemo dvema razlogoma:

• Večja vključenost kvadricepsov (sprednjih stegenskih štiriglavih mišic) v sam dvig in
• izvedba je lažja zaradi boljšega oprijema.

Zakaj je vaja bolj podobna mrtvim dvigom s klasično olimpijsko palico kot pa počepom? Kot pri tradicionalnih deadliftih je primarni fokus na gibanju zadnje kinetične verige, z rahlo povečano aktivacijo kvadricepsov.

PREDNOSTI

Tehnika hex bar mrtvega dviga je enostavnejša za učenje in varnejša za izvedbo. V primerjavi z običajnim mrtvim dvigom je potrebne manj koordinacije.

Ko se začetniki učijo pravilne izvedbe mrtvih dvigov, je največja težava dodatna teža pred njimi, ki jih potiska naprej in povečuje pritisk na ledveni del hrbta. Atlet mora močnje potegniti palico, da premaga upor obtežene palice. Med učenjem s trap bar palico ni nobenih ovir in palico potegnejo vertikalno, brez strahu, da bi se udarili v kolena. Center težnosti je v liniji z ramami, kar atletu daje boljši nadzor nad dvigom.

Poleg tega možnost višjega oprijema pomeni, da lahko atlet vajo začne na višji poziciji in tako manj obremenjuje mišice in sklepe.

TRAP BAR IN POWERLIFTING

Atleti, ki se ukvarjajo s powerliftingom redko uporabljajo trap bar, še posebej ne za mrtve dvige. A izven sezone je lahko odličen pripomoček za vadbo tehnike, prav pride tudi v nesrečnem primeru poškodbe. Seveda lahko hex bar uporabijo še za druge vaje, kot na primer veslanje s palico.

TRAP BAR IN  BODYBUILDING

Uporablja se lahko za trening moči, ko atlet cilja na krepitev zadnje kinetične verige. Mrtvi dvigi zagotovo niso esencialnega pomena za povečanje mišične mase, a so odlična alternativo za izvedno najrazličnejših vaj.

HEX BAR IN KONDICIJSKE PRIPRAVE – Terna!

Tukaj pa hex bar res pride do izraza! Verjetno gre za najboljšo palico, ki jo lahko pri podpornem treningu uporabljajo nogometaši, rokometaši, košarkarji, športniki borilnih veščin in drugi.

Športniki tako povečujejo moč in eksplozivnost, ki sta glavna cilja kondicijskih priprav, a ob tem ne bremenijo ledvenega dela hrbta.

TRENING V FITNESU IN TRAP BAR

V tem primeru se ne osredotočamo na 50-letne gospe, ki v fitnesu dvigajo samo ročke roza barve (s čimer ni nič narobe!), pač pa o splošni populaciji, katere cilj je postati močnejši in bolj mišičast. Obiskovalci fitnesa so navadno nekoliko nestrpni in jim je učenje tehnike le izguba časa. Ta čas raje posvetijo treningu in večanju mišic, če j emožno, na takšen način, da je tveganje za poškodbo čim manjše.

Za opisano skupino ljudi je hex bar najboljša opcija, saj je varnejša od mrtvih dvigov s klasično olimpijsko palico.

ZAKLJUČEK

Če bi do konca življenja lahko izvajal samo eno vajo, bi to brez dvoma bil mrtvi dvig s hex bar palico.

Ta vaja namreč krepi najpomembnejše mišice telesa: zadnjične mišice, jedro (core), kvadriceps, zadnje stegenske mišice, stabilizatorje, trapeze in podlakti.

Vsakemu povprečnemu obiskovalcu telovadnice lahko hex bar v celoti nadomesti običajno olimpijsko palico, za powerlifting in bodybuilding, ki sta bolj specifični vadbi, pa je lahko hex bar zanimiva dopolnitev treninga.

Po mojem mnenju je trap bar ali hex bar pripomoček, ki bi ga morala imeti vsaka telovadnica.

O AVTORJU

Nicholas Rubini je osebni trener in PTC Strength Coach.

Diplomo iz »Science, Strength & Conditioning« je pridobil na Setanta Colleg na Irskem.

Je specialist za NASM Performance Enhancement.

Je specialist za ISSA Corrective Exercise.

Je specialist za NESTA Sports Nutrition.

REFERENCES:

Camara, Kevin D., et al. “An examination of muscle activation and power characteristics while performing the deadlift exercise with straight and hexagonal barbells.” The Journal of Strength & Conditioning Research 30.5 (2016): 1183-1188.

• Lake, Jason, et al. “Effect of a hexagonal barbell on the mechanical demand of deadlift performance.” Sports 5.4 (2017): 82.
• Lockie, Robert G., et al. “The 1 repetition maximum mechanics of a high-handle hexagonal bar deadlift compared with a conventional deadlift as measured by a linear position transducer.” The
• Journal of Strength & Conditioning Research 32.1 (2018): 150-161.
• Swinton, Paul A., et al. “A biomechanical analysis of straight and hexagonal barbell deadlifts using submaximal loads.” The Journal of Strength & Conditioning Research 25.7 (2011): 2000-2009.
• Weakley, Jonathon JS, et al. “Jump Training in Rugby Union Players: Barbell or Hexagonal Bar?.” variations (eg, body mass and training status) 10.26 (2018): 27.

The post Nepogrešljivi vodnik za uporabo Hex bara appeared first on Kingsbox.

Kako očistiti gumeno podlago?

Guma je vzdržljiva – vpija zvoke in udarce, odporna je proti plesni in bakterijam, ne drsi… prednosti je veliko. Kljub svoji trdoživi zunanjosti pa ima mehko srce in si vsake toliko želi malo pozornosti. V nasprotnem primeru bo zaradi nabranih nečistoč izgubila svoj sijaj in vedno težje ji bo povrniti prvoten izgled.

Čiščenje gume lahko razdelimo na dnevno oziroma tedensko in periodično čiščenje.

Priporočamo, da se gumo vsaj enkrat tedensko posesa, tako odstranimo prah in druge delce. Če je telovadnica dobro obiskana, naj bo sesanje na dnevnem redu. Poleg sesalca boste morali uporabiti tudi krpo in vedro ter tla tudi oprati. Bodite pazljivi, gume ne smete preveč namočiti, poleg tega pa ne smete uporabljati pregrobih čistil, ki bi lahko škodila kompaktnosti gume. Pravzaprav lahko občasno za čiščenje uporabite samo vodo. Opazili boste, da je voda v vedru hitro motna, zato jo morate pogosto menjevati. Za pranje tal uporabite mehke krpe in krtače.

Četudi ste vsak teden pridni in skrbite za vašo podlago, jo morate enkrat mesečno vseeno generalno očistiti. Če je vaša podlaga pritrjena v tla z lepilom ali lepilnim trakom, predlagamo, da tla najprej operete z blagim čistilom in pustite deset minut, da začne učinkovati, ter še enkrat operite s čisto vodo. Nato uporabite še vodni sesalec in z gume odstranite odvečno vodo ter preostalo umazanijo.

Pri gumenih ploščah je postopek morda še lažji, saj jih lahko odstranite in operete vsako posebej ter počistite tudi temeljno podlago. Posamezne plošče lahko med seboj tudi zamenjate – tiste, ki so bolj pod udarom stopal, premaknite na »manj prometna« območja in obratno. Tako boste podaljšali življenjsko dobo vaše gume.

Vsakodnevno boste morali biti pozorni tudi na nezgode, ki lahko škodijo vaši gumi. V telovadnici je čisto možno, da se prevrne steklenica z vodo ali energetsko pijačo. V tem primeru je potrebno tla takoj pobrisati, saj guma ne sme biti predolgo v stiku z večjimi količinami vode.

Če boste sledili zgoraj naštetim nasvetom, vam bo guma hvaležna in se dolga leta ne bo začela drobiti, ohranila pa bo tudi svoj sijaj. V kolikor ste preizkusili še kakšen uporaben nasvet, ga delite z nami v komentarjih, tudi naši bralci vam bodo nedvomno hvaležni!

Vabimo vas v našo spletno trgovino, kjer lahko najdete pestro izbiro podlog za vašo telovadnico.

The post Čiščenje telovadnice – ne pozabimo na temelje! appeared first on Kingsbox.

Sani so torej pripomoček, ki po eni strani razkrije vse naše slabosti, hkrati pa izboljša našo fizično pripravljenost. Za odgovor, zakaj je temu tako, moramo pogledati v zgodovino.

Izvor sani in njihova uporaba

Vse se je začelo s skandinavskimi gozdarji, ki v preteklosti niso imeli druge izbire, kot da težke hlode sami vlečejo iz gozda. Zahvaljujoč svojemu težaškemu delu so okrepili noge in spodnji del hrbta. Morda ni naključje, da finski dvigovalci uteži še danes veljajo za najboljše v svoji disciplini!

Postopoma se je vlečenje (sani) pojavilo tudi v športu – med treningi se na ta način krepijo igralci ameriškega nogometa, ragbija, sprinterji in seveda – CrossFit atleti! Seveda so sani precej drugačne od tistih, ki so jih uporabljali gozdarji. Najpogostejše so danes »prowler« sani, ki so na voljo v dveh različicah – z enim ali dvema pokončnima stebroma. Obe inačici imata tudi stolpce, na katere se lahko namestijo uteži in/ali trak za vlečenje.

Prednosti? Kar nekaj jih je!

Boljši pospeški

Začnimo malo bolj znanstveno in najprej poglejmo, kaj pospešek sploh je. V fiziki ga pojmujemo kot količino, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v določeni časovni enoti. Spreminjanje hitrosti (naj bo to povečevanje ali zmanjševanje hitrosti) je pri večini športov ključnega pomena in uporaba sani je atletom lahko v veliko pomoč.

Če namreč ostanemo še malo v znanstvenih vodah lahko zapišemo, da so številne raziskave potrdile pozitiven učinek uporabe sani na izboljšanje pospeškov. Če je atlet med treningi primoran izničevati upor sani, mora z vsako ponovitvijo, torej z vsakim korakom, bolj napeti svoje mišice, da obdrži hitrost. Raziskave so pokazale, da se živčni sistem, ki nadzoruje delo mišic, prilagodi in nauči bolj pospešiti tudi, ko ne gre za vaje s sanmi.

Povečanje moči

Z vračanjem k športnim osnovam se vedno bolj zavedamo pomena funkcionalnega gibanja. Sani so odličen pripomoček za koordinacijo dela rok in nog ob hkratni stabilnosti jedra.

Raznovrstnost

Četudi je poudarek pri CrossFit vadbi prav na raznolikosti gibih, lahko delo z utežmi in na pull-up palici vseeno postane nekoliko dolgočasno. Nič ni boljšega kot presekati rutino in v treninge uvesti še vaje s sanmi!

Odličen pripomoček za rehabilitacijo in preprečevanje poškodb!

Kakšna je razlika med počepom in vlečenjem sani? Vaji se seveda že na prvi pogled močno razlikujeta, najpomembnejša razlika pa je očem skrita! Naj razložim. Počep lahko razdelimo v dva dela: med prvim delom vaje se s telesom spustimo proti tlom. Četudi smo počep otežili z utežmi, je to lažji del vaje. Težje se je ponovno dvigniti in prav v tem delu krepimo mišice, vendar je ta rutina tudi nevarnejša za poškodbe, še posebno, če so treningi pogosti ali pa smo v fazi rehabilitacije. Za razliko od počepa je pri vlečenju sani vaja vseskozi krožna, torej je manj možnosti za poškodbe, kar pa ne pomeni, da je vaja manj naporna. Prej nasprotno!

Izboljšanje fizične pripravljenosti

Ste že kdaj odtekli nekaj sprintov s sanmi, privezanimi okrog vašega telesa? Da, vemo, peče! Ali ste že obtežili sani in z njimi odtekli nekaj 50-metrskih razdalj? Vaše mišice bodo pridobile na vzdržljivosti, vam pa želimo vso srečo pri hoji naslednjih nekaj dni! 

Uporabne vaje s sanmi

1. Sled Rows

S telesom bodite obrnjeni proti sanem, roke imejte iztegnjene pred seboj. Primite trakove in jih napnite ter sani potiskajte proti sebi. Stopite nekaj korakov nazaj in vajo ponavljajte – določite si število ponovitev ali razdaljo, ki jo morate premagati. To vajo lahko izvajate tudi (izmenično) z eno roko ali z le enim trakom, ki ga držite z obema rokama.

2. Pull- Throughs

S telesom se obrnite stran od sani. Trakove sani primite med nogami in upognite kolena. Napnite trakove in eksplozivno iztegnite boke naprej, ob tem pa potisnite sani proti sebi.

3. 3. Bear Crawls

Pri tej vaji morate sani privezati nase s pomočjo pasu ali brezrokavnika. Spustite se » na vse štiri« in poskrbite, da je hrbtenica v nevtralni drži. Kot medved »pretacajte« določeno razdaljo ali si določite število korakov.

4. Sled sprint

Uporabite »prowler« sani in se oprimite stebrov. Z nogami in boki se naslonite čim bolj naprej. Vaja je bolj učinkovita, če so vaše roke upognjene medtem ko potiskate sani. Med vajo težo prenesite na sprednji del stopala za boljše ravnotežje in razporeditev moči.

5. Prowler squat to row

Medtem ko držite trakova, pripete na sani v rokah, najprej zadržite vzravnano držo telesa, nato pa se spustite v globok počep. Med ponovnim dvigom, iztegnite boke naprej in zaveslajte sani proti sebi. Pred naslednjim počepom napravite nekaj korakov nazaj, da bosta trakova ponovno napeta.

The post Sani – nujen pripomoček vsake telovadnice! appeared first on Kingsbox.

Ne samo, da je njegovo telo očitno prilagojeno na mraz, dokazal je, da se lahko prilagodi tudi drugim ekstremnim razmeram. V puščavi Namib je pretekel maratonsko razdaljo – brez vode. Višinske bolezni ne pozna. Pod zdravniškim nadzorom si je v telo vbrizgal strupe in dokazal, da lahko nadzoruje avtoimunski odziv s pomočjo meditacije in drugih tehnik.

Ob tem si verjetno pomislil, da gre za čudež narave ali vesoljca, ki je po nesreči pristal na zemlji. A to je daleč od resnice. Wim Hof je svoje metode prenesel tudi na skupine prostovoljcev, s čimer je dokazal, da lahko vsakdo nadzoruje svoj avtonomni živčni sistem.

Avtonomni živčni sistem poskrbi za tiste življenjske funkcije, ki se jih načeloma ne zavedamo, kot je na primer dihanje, prebava ali množica mišičnih gibov. »Ledeni mož« je prostovoljce naučil nadzorovati dihanje, posledično pa so bili sposobni narediti več sklec, postali so bolj vzdržljivi, razstrupili so se in okrepili svoj imunski sistem.

Nizozemčeva metoda je sestavljena iz treh ključnih elementov:

• Vaje dihanja, ki aktivirajo številne psihološke odzive in napolnijo telo z energijo in močjo;
• Trening koncentracije in miselnosti – pozitivna miselnost je ključnega pomena za doseganje potrebne koncentracije, ki jo posameznik potrebuje za pravilno izvajanje tehnik tudi v ekstremnih razmerah;
• Izpostavljenost mrazu.

O Wimu lahko več preberete na spletu, tudi njegove tehnike so podrobno opisane, njegove izkušnje pa dokazujejo, kaj vse se lahko doseže z močjo misli in s preprostimi dihalnimi vajami.

Naslednjič, ko greš v telovadnico, lahko pred treningom pomisliš tudi na Wimove metode. Nikoli ne veš, morda bodo prav te razlog za izboljšavo kakšnega rekorda!

Za začetek ti predlagam, da eno izmed njegovih tehnik preizkusiš pred treningom:

1. Udobno se namesti in se usedi s prekrižanimi nogami ali pa uleži na hrbet. Najdi zase udobno pozicijo, vsekakor pa vaje NE izvajaj stoje ali med vožnjo!
2. Začni z globokimi vdihi. Če to vajo delaš prvič, naj jih bo 30, drugače 40. Globoki vdihi se izvajajo skozi usta v enakomernem ritmu. Ob vdihu moraš čutiti, da se trebuh dviguje, ob izdihu se spušča. Vdih naj bo globok, ob izdihu pa pljuč ne izprazni popolnoma. Morda se ti bo zdelo kot da hiperventiliraš, a vedi, da imaš dihanje pod nadzorom. Lahko da boš dobil občutek »prazne glave« ali mravljince po telesu – nikar se ne prestraši, vse to je normalno.
3. Po 30 ali 40 vdihih, sprazni svoja pljuča in čim dlje zadrži dih, pri tem pa se ne naprezaj. Morda se boš še bolj sprostil, če boš med zadrževanjem diha zamižal in se osredotočil na prostor med očmi. Ne pozabi na štoparico, če te zanima napredek pri zadrževanju diha.
4. Po zadrževanju diha, globoko zajemi zrak in ga v pljučih zadrži deset do petnajst sekund preden izdihneš.
5. Cel postopek ponovi tri ali štirikrat. Če si se odločil/a, da boš vajo izvajala skozi daljše časovno obdobje, ti predlagam, da meriš svoj čas in posledično svoj napredek.
6. Takoj po zadnjem vdihu začni z izvajanjem treninga.

Upam, da se ti bodo Wimove metode obrestovale in ti omogočile boljše treninge, predvsem pa boljšo povezanost s svojim telesom.

The post Dosezi najboljše rezultate na vsakem treningu! appeared first on Kingsbox.

V odnosu z adolescenti je trenerjeva figura izrednega pomena. Trener mora biti vedno prisoten, atlete mora spremljati, jih popravljati, ko je to potrebno in jim razložiti, kako odpraviti napake. Adolescenti seveda niso več otroci, zato je v odnosu atlet-trener najpomembnejše prevzemanje odgovornosti. Najstniki morajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja, hkrati pa se ne smejo nenehno počutiti kot da so pod drobnogledom. Ne nazadnje mora šport še vedno biti zabaven del življenja.

Ko moram delati z mladimi atleti, predvsem adolescenti, mi je v pomoč osebna izkušnja. V obdobju najstništva sem se tekmovalno ukvarjal z veslanjem, zato razumem, kaj potrebujejo moji atleti. Ključnega pomena je najti ravnovesje med strogostjo in resnostjo med treningom ter sproščenimi skupnimi trenutki. S preprostimi besedami – najti moramo pravo razmerje med korenčkom in palico.

V fazi spoznavanja mora biti trener strog, postaviti meje in izpostaviti, kaj se sme in kaj ne. Mladi atleti morajo razumeti, da je šport sicer res zabaven, vendar so vloge posameznikov vseeno točno določene: »Jaz sem trener, ti si atlet in delamo tako, kot ukažem jaz.« V zadnjih letih je ta prvi korak postal ključnega pomena. V glavnem velja, da mladi dandanes niso disciplinirani in se niso pripravljeni preveč potruditi za uspeh. Prav zato jim je takoj treba razložiti, da brez odrekanj, trdega dela in predanosti rezultati ne bodo prišli. Ta lekcija jim ne bo pomagala le v športu, pač pa v življenju nasploh.

Po začetni fazi, ko trener pridobi zaupanje mladih športnikov in je razmerje trener-atlet razjasnjeno, postane delo z najstniki zelo izpolnjujoče. Trenirati mlade med štirinajstim in sedemnajstim letom je zelo stimulativno, saj se zelo hitro učijo, opazovati njihove športne rezultate ter osebnostne spremembe, ki jih prinese šport, pa prinese trenerju veliko zadovoljstva.

Obdobje najstniških let zagotovo ni enostavno. Gre za čas zapletenih sprememb, ki jih morajo mladi premostiti. Trenerji se srečajo z različnimi osebnostmi adolescentov: nekateri so ostri ali celo zajedljivi, težavni in ne-tekmovalni. Spet drugi so agresivni in tekmovalni. Pri slednjih strogost in »trd prijem« najbolj zaležeta, pri drugih pa je potrebna nežna spodbuda, saj bi trd prijem imel ravno obratne učinke – mladi bi se zaprli vase in se uprli tekmovanju.

The post Treniranje adolescentov: težak, zapleten, prekrasen izziv. appeared first on Kingsbox.

Funkcionalna vadba privlači tudi športnike iz drugih disciplin, ki želijo izboljšati svojo kondicijo. Vprašanje, ki se ob tem postavlja je, ali je možno kombinirati druge tekmovalne športe z bolj ali manj rednimi treningi Funkcionalne vadbe? Ali lahko športniki izkoristijo prednosti Funkcionalne vadbe za kondicijske priprave?

Na to vprašanje žal ne moremo podati enoznačnega odgovora.
V splošnem lahko rečemo, da je Funkcionalna vadba lahko dobra ideja v izven-tekmovalnem obdobju, torej daleč stran od stresnega obdobja tekem.

Vsekakor pa je, ko govorimo o pozitivnih učinkih Funkcionalne vadbe, potrebno ločiti med skupinskimi in individualnimi športi.
Za skupinske športe ni priporočljivo, da bi v cikel treningov vključili še nekaj obiskov telovadnice. Tovrstne vadbe bi bile za telo namreč stresne. Ravno v tekmovalnem obdobju, ko se od športnikov zahteva, da tedensko dajejo vse od sebe – tako fizično kot mentalno – bi se zaradi Funkcionalne vadbe povečala mišična utrujenost. Že prej omenjen stres, ki ga telo doživlja zaradi napornih treningov Funkcionalne vadbe, ne bi pripomogel k izboljšanju kompleksne fizične pripravljenosti tekmovalcev. Športnikom, ki se ukvarjajo s skupinskimi športi, pa se ni potrebno popolnoma odpovedati Funkcionalni vadbi. Po zaključeni sezoni in obveznem obdobju počitka, je Funkcionalna vadba lahko odlična rešitev za začetek kondicijskih priprav. Dva ali trije tedni Funkcionalne vadbe lahko povečajo splošno fizično pripravljenost atletov preden začnejo s specifičnimi pripravami na novo sezono.

V nasprotju s skupinskimi športi, je pri individualnih športih trening Funkcionalna vadba zaželena. Ne samo, da je priporočljiv izven sezone, tudi v obdobju bolj intenzivnih treningov, ki traja približno deset mesecev, lahko športniki v svoj urnik umestijo tudi obisk telovadnice. Ob tem lahko omenim svojo osebno izkušnjo, saj sem se aktivno ukvarjal z veslanjem. Funkcionalna vadba je lahko odlično nadomestilo za treninge z utežmi, ki v zimskem času nadomestijo treninge na vodi.

Zaključim lahko z mislijo, da ne obstaja recept, ki bi ga lahko uporabili v vsakem kontekstu in pri vseh športih. Vseeno pa lahko trenerji v obzir vzamejo tudi treninge Funkcionalne vadbe in jih vključijo v cikel treningov z namenom, da se izboljša zmogljivost tekmovalnih športnikov.

The post Tekmovalni športi in fizična pripravljenost: je Funkcionalna vadba rešitev? appeared first on Kingsbox.

En mesec sem vsak dan gledal na bolhi za rabljene uteži, palice, stojala in klop, dokler nisem dobil najbolj ugodne opcije. Betonske uteži v stanovanju v 6. nadstropju na Šišenski 2. Hmmm…

Nekega dne pride gospa iz 5. nadstropja in nam podari blažilce za stole, češ da preveč škripamo s stoli. Prijazno se nasmehnem, zahvalim in pripomnim, da so naši stoli res že zelo stari. Pa pride leva soseda, da zakaj moramo tako loputati z vrati? Ja, da imamo prepih, ker je v stanovanju zelo vroče. Končno dobimo izrez iz časopisa: “Razgrajačem lahko sklopijo elektriko.” Shit just got real!

 

Seveda nisem spuščal uteži iznad glave na tla, tako neumen spet nisem bil, vseeno pa je včasih težko biti nežen. Hvalabogu niso vedeli zakaj se gre, za dobre sosedske odnose pa sem jim pomladi ponudil sveže češnje. Poleg uteži so seveda morali prenašati tudi vse tiste študentske prigode.

Torej 4 leta sem med tednom treniral na 8 kvadratnih metrih. Vse kar sem imel je bila palica s 110 kg uteži, klop, ročke, stojala in svoje telo seveda. Nič kaj cvetoči pogoji.

A vseeno sem redkokdaj spustil trening. Spomnim se, ko smo imeli v drugem letniku faksa predavanja od 7ih zjutraj do 9ih zvečer. Vmes sem prešprical kaka neobvezna , šel do stanovanja, naredil trening in se vrnil na faks na obvezna predavanja. Torej: Šiška, Kodeljevo, Šiška, Kodeljevo, Šiška. Ne verjamem nobenemu, ki pravi da nima časa za trenirat, prav tako ne verjamem tistemu, ki pravi da nima ustreznih pogojev. Gre se zgolj za to koliko in kaj ti je pomembno.

Med vikendom sem treniral pri bratrancu v garaži. Spet betonske uteži, ki jih je naredil nono. 2x 65 kg, 2x 33,5 kg, majava klop in 2 “kavaleti” od zidarjev, ki sta služili kot stojalo. Oprema je bila res tako improvizirana, da smo se z bratrancem zajebavali, da smo jebeni Bolgari (s to razliko, da bi se Bolgari najbrž ogrevali z našimi 1RM).

Tista mrzla zima, ko je bilo blizu ničle v garaži in poletje, ko jih je bilo okoli 30, pa vseeno nismo spustili treninga. Kaj spustili, prav uživali smo. Obvezen techno, tisti ljubki zvoki odlaganja uteži, vonj po tobaku iz nonotove pipe, ko je popravljal traktor in njegov tipičen: “Bravo bravo fantje, samo ne pretiravat!”

Do včeraj, ko sem končno dobil olimpijske palice in bumper uteži. Ob pogledu nanje so se mi kar zasvetile oči. Razlika je seveda kot dan in noč, vseeno pa nočem staviti v nič dobrih starih betonskih kolutov. Konec koncov so mi te omogočile, da sem napredoval in se od njih marsikaj naučil.

Sej najbrž, če bi se takrat vpisal v kakšen fitnes bi bolj napredoval in od vsega nebi bil tako izoliran. Vseeno pa si z omejenimi pogoji primoran razmišljati, saj moraš znati optimalno izkorititi to kar imaš na razpolago.

Kaj me je torej gnalo k vsemu temu? Preprosto to, da mi je dvigovanje uteži všeč. Ta občutek, ki ga dobim pri premagovanju težkih bremen je zame edinstven. Ob tem se počutim sposoben, samozavesten in močan in s tako miselno naravnanostjo nadaljujem dan po treningu. Lahko rečem, da s težkimi bremeni postane življenje lažje.

Ne pravim, da ob pogledu na kolute vriskam od veselja, saj ta dejavnost zahteva konstantno prehajanja v cono neudobja. Govorim bolj o “love and hate” razmerju. Ko enkrat opaziš napredek, takrat ti postane všeč in takrat vse to postane vredno. Za napredek pa se je potrebno bolj potruditi in manj iskati izgovore, potrebno je nekako prebiti to cono udobja, ki ne pelje nikamor.

To je edini recept za dolgoročen uspeh, zato je zame največji dosežek, ko v očeh mojega vajenca vidim tisti odločen pogled, ki pravi: “OK, let’s do this shit!”

The post Življenje je težko! appeared first on Kingsbox.